Dobrodošli na forumu!

Želite sodelovati v naših diskusijah, izmenjavati mnenja? V primeru, da ste že registrirani se vpišite.

V nasprotnem primeru se lahko takoj brezplačno registrirate.

Registracija na forumu je zaradi občutljivih osebnih podatkov na servisu SMS Dieta ločena. Na forumu se morate registrirati ponovno.

1. • CommentAuthorURŠICA
   • CommentTime28. Mar 2010

    
   Zdravo. To diskusijo na tem forumu začenjav pravzaprav zato, ker je tu veliko žensk, punc in deklic prijavljenih, jaz pa potrebujem predvsem nasvet ženskega spola.
   Upam, da mi boste lahko dali kak predlog...
   Torej, moja zgodba:
   Čez 4 mesce bom stara 18let.
   Imam starejso sestro (2 leti) in brata (6 let). Oče se je odselil, ker sta se z mamo ločila in mislim, da je to bilo najbolš!
   Imam fanta, starejšega 7let (ne se prosim čudit), moj brat je leto mlajši pa je tako otročji!
   S fantom se krasno razumeva!
2. • CommentAuthorURŠICA
   • CommentTime28. Mar 2010

    
   Da nadaljujem... S sestro sva imelji super odnos. Veliko sva bile same doma, mat pa brat pa sta bila v Ljubljani (kjer smo prej živeli). Ker sva bili sami doma tudi za kak vikend, sva šle ven in bile hitro nazaj. Sestra je kdaj povabila fanta domov (za katerega naši niso vedli, ker tega nebi podpirali, saj so zelo verni, zato sva molčali in to zadržali zase).
   Sestra moje veze ni podpirala, razloga ne vem.
   Ko pa je ene 4 mesce nazaj prišlo do tega, da je sestra povedala za najine izhode, fanta ...
3. • CommentAuthorURŠICA
   • CommentTime28. Mar 2010

    
   Ko je to povedala, je bil ogen v strehi.
   Situacijo je poslabšala, ko je name zvalila krivdo, da sem bila jaz pobudnica vsega.
   Šla je za teden dni na morje s fantom, doma je rekla, da s prijateljicam. Ker sem jo spodbujala k vezi, saj je fant res uredu, je nakoncu mat rekla, da sem jo jaz nagovorila k temu. A me je sestra sama prosila za pomoč in spodbudo.
   Torej vse dotedanje se je zvalilo name, tako me zmerjajo, da sem tako slaba kot foter.
   Potem, pritiskali so name, da mi bodo vzeli telefon...
4. • CommentAuthorURŠICA
   • CommentTime28. Mar 2010

    
   Da se nimam s tako starejšim kaj ment, kaj šele dobivat...
   Sprva sem zanikala najino vezo! Ker sem se jih bala.
   Sestra je morala pustiti fanta!
   Čez čas pa je prišlo do tega, da sem fanta povabila na razgovor domov. Rekli so nama, da si bova izkazala ljubezen tako, da prekineva vse stike za 2leti in se po 2 letih srečava.
   Ne morem opisat koliko sem jokala! V enem tednu sem shujšala 5kil!
   Vsi so me blatil doma, ko sem se šla kopat, sem slišala, da brat govori u kuhni z mat, češ da se prasica umazana.
5. • CommentAuthorURŠICA
   • CommentTime28. Mar 2010

    
   Grozno mi je bilo!
   Vmes sem kontaktirala fotra, ker sem vidla edino rešitev v njem. Čeprav nam je naredil ogromno problemov, finančnih in drugih, tepel mat... ampak sem se vseeno nanga obrnila. Obupna situacija. 3 leta ga nisem vidla in slišala, potem sem ga pa kontaktirala in na koncu sva sklenila, da bi se preselila k njemu. Ko je to povedal mami, je ponorela, tisti dan nisem hotela priti dam, pa mi je zagotovila, da se bomo pomenil, če pridem!
   Cel dan so se mat, brat in sestra drli name...
6. • CommentAuthorURŠICA
   • CommentTime28. Mar 2010

    
   Ker sem vztrajala pri svojem, so zgubljali potrpljenje. Od vsega šoka se mi je vrtelo! Brat je bil jezen name in prišel do mene, me prijel za roke in me parkrat zabil v steno in se drl. (Tako močno me je držal, da sem imela tam potem modro).
   V tem šoku, sem postala bleda, videla sem use črno in skoraj omedlela. Potem me je posedel na stol. Nasleden dan sem fanta pripeljala domov, to sem izsilila od njih, saj ga niso poznali.
   2 uri pridige, kako ne smeva sexat... Da morva se magar poročit, da bi lahk.
7. • CommentAuthorURŠICA
   • CommentTime28. Mar 2010

    
   Potem naj bi prišli do tega, da sva lahlo skup. Ko pa je on šel je brat rekel, da sem jih zdaj jst zajebavala, zdaj pa lahko oni mene še mesecov (do polnoletnosti).
   2 od teh sta mim. Vzeli so mi mobitel za en dan, preden je prišel k nam...
   Od takrat se ne pogovarjam s sestro in bratom. Mat md skoraj vsak dan nadere in mi očita, da sem neumna in neizkušena, da kar vztrajam...
   S fantom se dobivava med prostimi urami mojega pouka, ali pa na sprehodu s psom, če mi uspe.
   Res sva potrpežliva!
8. • CommentAuthorURŠICA
   • CommentTime28. Mar 2010

    
   Naj povem, da hodim v glasbeno šolo že 8let, plešem in učim plesat mlajše, že s 14 leti sem šla delat, da sem si lahko privoščila kaj več- ličila, oblekce pa knige, ker doma nimamo toliko denarja. Nikoli nisem žurala in se upirala doma! Zdaj je to prvič in zato taka reakcija!
   Hodim na splošno gimnazijo in cilam na prav dobro. Znam kuhat, prat, doma kosim, praktično vse!
   Mat mi neprestano ponavla, da naju ne bo sprejela...
   Zato sem sklenila s fantom, da bom ob polnoletnosti šla za eno leto k njemu.
9. • CommentAuthorURŠICA
   • CommentTime28. Mar 2010

    
   Ima cel "štuk" v hiši zase, čez 1leto grem pa na faks.
   Starši-njegovi naju podpirajo in se krasno razumemo, poznam že vso njegovo žlahto.
   Ima avto in piše diplomo...
   Sedaj dela še kot študent.
   Finančno bi skozi prišla, imam preračunano!
   Problem je ta, da bo pri meni doma noro, ko bo ta dan prišel. Omenila sem že kaj mislim narediti in je vsakič samo dretje.
   Prepričana sem 100 odstotno, da grem, saj si to zelo želim in se doma počutim grozno!
   Torej, kak nasvet, podobna zgodba?
   Kako naj to speljem?
   
   
   Lp, Urši
10. • CommentAuthorbinca
    • CommentTime29. Mar 2010

     
    Draga Uršica!
    
    Ne vem, če je to pravi forum, na katerega si se oglasila.
    
    Morda bi bilo dobro, če bi se oglasila pri psihologu, ki bi ti z nasvetom pomagal iz zagate.
    Psihologi se ne ukvarjajo samo z vedenjsko motenemi osebami ampak pomagajo tudi v takih primerih kot je tvoj. Morda je ravno tvoja družina ta, ki potrebuje
    nasvet, skupni pogovor pred tretjo osebo. Vsekakor ni dopustno nobeno fizično ali psihično nasilje v družini.
    Vse izgleda, da ste prišli do faze, ko ne morete več normalno komunicirati in vsi potrebujete pomoč.
    Premisli, do psihologa ti z napotnico pomaga splošna zdravnica, če ne želiš o tem obvestiti šolskega psihologa.
    
    Lep pozdrav,
    Binca
11. •  
      CommentAuthormams
    • CommentTime29. Mar 2010

     
    Psihologi se prioritetno sploh ne ukvarjajo z vedenjsko motenimi osebami, da te najprej potolažim v tej smeri. Mislim, da se je binci zapisalo. Drugače bi ti pa svetovala enako kot binca. Pogovoriti se moraš z nekom, ki neposredno ni vpleten v vašo situacijo, z nekom, ki bo pogledal stvari "od zunaj" , hkrati pa je še strokovno podkovan v reševanju podobnih življenjskih situacij. Včasih se najde tudi na centrih za socialno delo kakšna vredu svetovalka oz. svetovalec, ki ni samo birokrat.Centri za socialno delo so tudi pristojni za nasilje v družini. Pod nasilje spada tudi psihično, seveda. Tudi odvzem mobilnega telefona je nasilje, da ne govorim o fizičnem obračunavanju. Ponavadi centri umaknejo oškodovano osebo iz takšnega okolja. Vprašali te bodo, če imaš kje biti (in ti imaš, saj si napisala), tako da ti bodo najverjetneje svetovali, da se umakni oz. te bodo umaknili oni, pa čeprav "uradno" k očetu, ti pa si še vedno lahko pri fantu. Do polnoletnosti pač moraš biti prijavljena pri starših ali skrbnikih.
    
    Jaz pa bi na tvojem mestu našla družinskega svetovalca - terapevta, njihove naslove in telefone imaš tudi na netu - izkoristi strica googla. Vsekakor bi v pogovor in "obravnavo" skušala pritegniti tudi mamo in brata, če se bo dalo seveda. Naj jih na skupni razgovor povabi setovalec. Tako boš prepričana, da si izkoristila vse možnosti za spravo. Mama je vendarle ena sama. Tudi brat je del tvoje osnovne družine. Najbrž ni v tvojem interesu, kljub zadnjim dogodkom, nikoli več jih ne videti in ne slišati za njih? Morda so tudi oni v stiski in ne znajo reagirati drugače in rabijo pomoč... Da so namerno in iz čiste hudobije taki do tebe je malo verjetno, se pa tudi dogaja... Kakorkoli že, nikoli tudi ne veš, kaj ti življenje prinese. Tudi veza s sedanjim fantom morda ne bo večna. Mlada si še.
    Vso srečo ti želim, pa kar pamet v roke in ne preveč jamrat po forumih, raje izkoristi čas za iskanje konkretne rešitve. Mislim, da imaš kar nekaj napotkov.
    Srečno!