 | forum.SMSdieta.si |
Niste prijavljeni (Prijava) |
| forum.SMSdieta.si |
Niste prijavljeni (Prijava) |
Želite sodelovati v naših diskusijah, izmenjavati mnenja? V primeru, da ste že registrirani se vpišite.
V nasprotnem primeru se lahko takoj brezplačno registrirate.
Registracija na forumu je zaradi občutljivih osebnih podatkov na servisu SMS Dieta ločena. Na forumu se morate registrirati ponovno.
Vanilla 1 je izdelek podjetja Lussumo. Več informacij: Dokumentacija, Podpora.
. Prav hudo sem "bubana" . Že 3. dan imam 38 vročine, boli me grlo, močno sem prehlajena, glavobol neznosen... Danes sem pač pojedla kar mi je možek skuhal. Eeee... mineštro iz skrinje 
. Sicer pa sploh nimam pravega apetita. Samo prekladam se iz postelje na kavč in obratno. Sita sem že vsega. Na srečo je vsaj vreme grozno, da me ne vleče ven. Bomo videli v ponedeljek, kaj bo tehtnica povedala. Grrr kako je včasih nesramna
. 1,9 kg manj kot prejšnji teden. Predvidevam, da mi je odtekla vsa voda, ki sem jo imela v telesu zaradi menstruacije in je to rezultat dveh tednov. Zelo sem
hvala, hvala punce
. 10 dni sem zdravila angino in večinoma samo mirovala. Jedla kar normalno, sem pa popila litre čaja z medom. Tako imam kilo plusa . Trenutno sem čisto brez volje in še ta pust mi je napoti, saj se že izgovarjam nanj. Na krofe in ocvirkovco. No tako, začetna evforija je tokrat hitro minila in začeti bo potrebno znova. Pa še naša firma je čisto brez financ in ne vem kako se bomo izvlekli. To je še dodatno breme. Ponavadi me pokoplje ravno psiha. Vesela bom vsakega nasveta kako se spopadate s takimi težavami. Trenutno ne najdem moči, da bi zdržala vsaj toliko, da teža ne gre gor. Vem, da moram začeti z gibanjem. Danes sem šla na kratek sprehod in ne morem nikamor. Bolezen je vse samo še poslabčala. Saj vem, počasi in vstrajno. Samo kje najti moč ? Trenutno je nimam prav za nič .
.
. Zase samo s pelati, mozarelo in obilo zelejnavce. Pa solato zraven.
. Imam občutek, da ne obvaldujem več svojega življenja. Vse se mi ruši. Družinska firma je na robu preživetja. Posledično je mož naspidiran, da ne vem več kaj naj z njim. Delo v pisarni me ubija, mori mojega umetniškega duha. Nimam ne časa in še manj volje, da bi naredila kaj za svojo dušo. Hči je najstnica, sicer ne hudo problematična. Hodi na gimnazijo in saj ji kar gre nekje po srednji poti. Samo non stop ji morem viseti za vratom, saj se ji nič več ne ljubi. samo spala bi in se nič učila. Prvo polletje je bilo super za njene sposobnosti, zdaj pa popušča. Po vrhu vsega sta z možem neprestano v konfliktu. Pravi, da ga sovraži. On je po srcu dobričina, žal pa malo kolerične narave in marsikdaj reče kaj, česar ne misli resno in čez 5 minut sploh ne ve več kaj je rekel. Ali meni ali pa njej. In ona je silno nesamozavestna in vsaka kritika jo potepta do konca. Jaz ga malo drugače jemljem, saj vem kako je na stvari, ona pa ga mora še dobro spoznati. Tako se neprestano krega z njim. Tudi, če jo lepo pozdravi, nežno, vljudno ga ona kar nadere. Jaz pa sem amortizer med njima, ki mora blažiti izrečene besede. To mi je izpilo še zadnje moči. Ne morem več. Potem pa še ta moja teža. Začelo se je delo na vrtu in jaz se komaj sklonim in kaj naredim. Pri urejanju gredic imam stolček, saj zaradi križa ne morem biti sklonjena, če počepnem pa me noben več ne dvigne. Zadiham se po parih korakih in ena ura dela na vrtu je zame pravi podvig. Nerodna sem, trebuh me ovira pri vsem in neskončno se sovražim. Sovražim svojo nemoč...ali kaj jaz vem kaj za eno silo, ki mi ne dovoli narediti koraka naprej. Vse vem kaj bi morala a kljub temu trdno stojim na zavori. Zakaj ? Se bojim sprememb ? Se smilim sama sebi in čakam čudež ? Moja psiha je izčrpana. Sem že na antidepresivih in ni kakšnih rezultatov. Najraje bi se zaprla v sobo in samo spala. Odrezala bi se od vsega sveta in skrbi, ki me ubijajo. Na momante me prime izjemna volja, potem pa ob prvih težavah izpuhti. Danes sem recimo za kosilo pojedla ričet z veliko zelenjave in košček sira. Super koslilo. Potem pa pride hči iz šole z novico, da je test pisala 1. In kaj sem naredila ? Pojedla sem cel zavitek napolitank 
. Še zdaj mi je slabo in boli me želodec, še bolj pa me peče vest. Kaj si delam ? Kakšne bolečine zadevam svojemu telesu ? Zakaj ? Iščem sebe in iščem ljubezen do sebe, ki je tako prekleto zmuzljiva. Kako naj se imam rada, če pa nisem kos ničemur. Odvisna sem od moževega dela, čeprav tudi jaz marsikaj naredim v firmi. Nisem dvolj samostojna.... res ne vem več kaj naj sama s sabo. Zdaj to pišem, ker sem vstala iz postelje. Seveda me muči nespečnost. Zraven antidepresiva sem zdaj pojedla še apaurin in mogoče bom malo zaspala. Zjutraj pa ne bom mogla iz postelje. Privlekla se bom v službo kot senca in z vso muko kaj naredila. Ta utrujenost me ubija. Mož bo nezadovoljen, jaz pa nesrečna in sita takega življenja. Pisarno imam v razsulu saj jo tako sovražim, da mi kraj pameti ne pade, da bi pospravila. Vse prevečkrat založim kakšne pomembne paiprje in jih ne nejdem. Joooj, kako sem vam zatežila. Ne zamerite mojemu zmedenemu pisanju, ampak nekam sem mogla izliti svojo nemoč. Edino do ene stvari imam voljo. Do hrane. Jedla bi do onemoglosti, do slabosti, do bruhanja . To tudi marsikdaj naredim. Sem odvisna od hrane in ugotavljam, da tega ne morem rešiti. Ali pa nočem, ali...
