Dobrodošli na forumu!

Želite sodelovati v naših diskusijah, izmenjavati mnenja? V primeru, da ste že registrirani se vpišite.

V nasprotnem primeru se lahko takoj brezplačno registrirate.

Registracija na forumu je zaradi občutljivih osebnih podatkov na servisu SMS Dieta ločena. Na forumu se morate registrirati ponovno.

1. • CommentAuthorinči
   • CommentTime7. Feb 2012

    
   Pozdravljene!
   Malo sem prebirala forum, zasledila sem, da se vas je veliko že soočalo s prenajedanjem in nažiranjem. Da bi katera bruhala pa ne. Če se motim, me prosim napotite na pravi naslov
   Sem čisto običajno 18-letno dekle... le da imam problem, ki ga skrivam pred vsemi. Sploh ne vem kdaj sem začela s tem. Mislim, da po prvi dieti (ki je bila zame uspešna: 68kg-54kg), kake 3 ali 4 leta nazaj. V strahu pred tem, da bi se ponovno zredila, sem začela bruhati. Najprej samo kadar sem preveč pojedla. Kasneje sem se nažirala, ker sem vedela, da imam rešitev za prevelik vnos hrane. Čutila sem, da je vse pod kontrolo, da obvladujem svoje življenje. Čez nekaj časa se mi je uspelo izpovedati fantu. Skupaj sva rešila problem z obljubo da nebom (ne vem točno koliko časa) najbrž pol leta bruhala. Uspelo mi je. Pred kakšnim letom pa sem se ponovno lotila. Samo danes, sem si rekla. Samo še ta teden. Naslednji teden se bom nadzirala. In tako se nadaljuje... Seveda pridejo obdobja ko sploh ne bruham. Navadno je to, ko nisem v obdobju hujšanja..saj veste. Potem pa shujšam, spet strah pred kg. In tako naprej. Fantu si ne upam več priznati. Res je bolano. Ja, bolana sem. Vendar me to sploh ne moti, dokler "nadziram situacijo". Ne zavedam se posledic. Vem samo, da ni prav. Da bom prej ali slej morala končati. Da se bom morala naučiti jesti zdravo. Moje telo ne bo moglo večno stradati. Oz. prenašati bruhanja. Pa vendar bi rada prišla do zaželjene teže in se potem znebila bulimije. Še 3-5kg. Potem pa vzdrževati s športom. Trenutno bruham kakšen slab mesec. Včasih več, včasih manj. V bistvu se šele sedaj, ko pišem, zavedam kako bedna sem. Da je teh 7kg nekako neveljavnih. Čeprav sem pridna in se skoraj vsak dan najmajnj 40min ukvarjam s športom. In bruham le, ko se prenažiram... Kaj pa vi menite, razen da potrebujem pomoč. Prosim, ne obsojajte me. Rada bi le podporo v zdravem načinu življenja. In malo spodbude.
   Mi kdo lahko pomaga? Pa prosim, ne napotite me k psihologu, ker vem, da sem to sposobna premagati sama.
2. •  
     CommentAuthorAicha
   • CommentTime8. Feb 2012

    
   Ze, da si priznala, da imas tezavo je velik napredek.
   Ampak sama se bos morala odlociti kdaj bos nehala.
   Pri teh letih lahko bolj enostavno in zdravo hujsas z zdravim prehranjevanjem in sportom.
   Bruhanje pa vedno vodi v tezave. Dolgorocno gledano.
   S srcem ,zobmi....
   In pekocim obcutkom slabe vesti, ker ves, da res nisi shujsala toliko kot kaze tehtnica.
   Samo malo premesaj stvari zacni pametno jesti in bos videla, da bodo rezultati vidni.
   Saj od korencka, ki se ga tako zelo najes se ne zredis.
   Pamet v roke in spravi se k zdravemu hujsanju.
   A.
3. • CommentAuthorinči
   • CommentTime8. Feb 2012

    
   Hvala za odgovor, Aicha.
   Danes sem začela. Vem, da ne bo šlo gladko ampak bo :) Grem raje športat!
4. •  
     CommentAuthorTalita
   • CommentTime8. Feb 2012 urejeno

    
   Inči, jaz sem tudi enkrat poskušala bruhati, ker mi je bilo žal, da sem se prekršila in jedla, a sem ob bruhanju občutila tak pritisk v glavi, da sem se zbala, da mi bo počila žila v glavi, kar se v skrajnem primeru tudi lahko zgodi. Tedaj sem si rekla, da tega ne bom več poskušala.
   
   Jaz ti želim, da bi ti uspelo obvladati se in morda ti tudi bo. Če se ob kakšnem obroku preveč naješ, poskusi potem raje en obrok izpustiti, da nastane uravnoteženost. Kadar sem jaz lačna in bi se rada pošteno najedla, spijem pred, med ali po obroku kozarec vode, da bi bolj občutila sitost.
   
   Kako si s sladkarijami in mastnimi slanimi prigrizki? Si zelo navdušena nad njimi in ne moreš brez njih, ali pa samo poješ velike količine rednih dnevnih obrokov in se že od tega rediš?
5. • CommentAuthormarinolinka
   • CommentTime8. Feb 2012

    
   inči resnično mi je žal da se ti to dogaja. sama sem imela podoben problem in sicer isti kot ti, le da nisem bruhala. jaz sem pač jedla do nadsitega stanja ko mi je bilo že slabo,pa še dalje bi jedla. bruhati sem poskušala enkrat v mladosti ko so me zbadali zaradi kil ampak mi ni uspelo in hvalabogu.
   tako da pb vem kako se počutiš in tudi razumem da je to en začaran krog in tudi ti upam da razumeš da je to kar resna stvar. sama bi ti predlagala da ko začneš probaš izbrati zdrave stvari-hrano, ki je lahko tudi več poješ ampak nimaš slabega občutka. nevem katere hrane se ponavadii prenaješ-to je tudi pomembno,ali imaš "binge" s sladko hrano,slano ali tudi z ostalo...tako da če recimo ne greš bruhat po normalnem kosilu(meso,zelenjava,solata),se probaj trenutno izogniti hrani ki te spodbudi da greš bruhat-hrane ki je nočeš v sebi a ne...naredi si urnik za teden naprej in se ga probaj striktno držati...jaz bi ti predlagala recimo da je kosilo kako pišč.meso,pa bučke zraven pa kako solato,tudi kos pz kruha.skratka kar nekaj hrane..nevem kaj imaš rada,nam napišeš kaj več o hrani. dnevnik prehrane vpelji in poskusi si izimsliti nek izhod v sili oz. napiši seznam sstvari ki jih narediš ko čutiš da bi šla bruhat..moraš takrat se zamotiti in preživeti vsaj tiste prve pol ure po oborku,, ko je nek napada najhujši a ne....ne bom pametovala da pojdi k psihologu,če nočeš(čeprav bi ti morda lahko pomagak),se mogoče vseeno komu izpovej mogoče ti bo lažje. seveda ti na forumu držimo pesti da ti uspe to premagati ampak dvomim da imamo vse potrebno znanje.... malo premisli o svojem odnosu s hrano, daj besede na papir,ugotovi zzakaj si začela to delat, ker veš verjetno da si se tako soočala z nekim stresom v tvojem življenju in da ti hrana predstavlja nekaj več...verjemi da sem sama bila na istem,no imela sem čuden odnos shrano...in tako tudi 106 kil... zdaj se mi uspe nadzirati vendar vedi da je vsak dan borba vsaj na začetku..ampak ti lahko in ti bo uspelo.in trdno upam da ti uspe sami. drži se!
6. • CommentAuthorinči
   • CommentTime8. Feb 2012

    
   Bruham, ko začnem hujšati. Ponavadi sem prvi teden, dva brez. Potem pa, ko me prime lakota in se ne morem obvladati, začnem s tem.
   Sladkarije, mastni in slani prigrizki... Ja, včasih si jih res močno zaželim pa ne ravno velikokrat. Bedno je, ker jih je polna hiša + mama vedno kaj ponuja... Če mi nebi, se bi zelo verjetno večkrat odpovedala temu. Mislim, da je to kar en velik problem, da ne morem dopovedati mami da naj mi ne vsakič ko se pokažem v kuhinji kaj ponudi za jest. Sprva zavrnem a kasneje se ne morem več upreti. In ne, ni ji mogoče dopovedati, da nočem. Ker pride užaljena, če ne pojem kosila naprimer. In ko že preveč pojem, vem, da bom bruhala in še kar sama nadaljujem z 100 prigrizki. Oktobra grem v Lj. Tam bom sama skrbela za vse, bo lažje glede tega. Ker sedaj sem omejena na malico v šoli in kosilo doma, nič po izbiri.
   Lepo je videti, da nas je veliko zasvojenih(?) s hrano in da imamo nekatere probleme prav podobne.
   Kaj čutim? Nič. Olajšanje, rešitev problema. Po kakšnem tednu pa sem jezna nase.
   Začela bom pisati dnevnik kar na temu forumu. Hvala za podporo, z vami mi je lažje:)
7. •  
     CommentAuthorAicha
   • CommentTime8. Feb 2012

    
   Nikakor se ne naziraj poizkusi se zadrzati.
   Vstani od mize.
   Kilogrami, ki jih izgubis z bruhanjem ne stejejo.
   Tako, da lepo po pameti.
   A.
8. • CommentAuthorksena
   • CommentTime9. Feb 2012

    
   inči ,pozdravljena
   verjamem dati je težko ,ko spoznaš da se vrtiš v krogu.Težko je vsak dan posebej,probaj gledati samo ta trenutek,jesti zelo počasi in enostavno ostat od mize,ko
   začutiš da je želodec poln.Vem težko se je tudi upreti mami,iz vljudnosti si škoduješ.Poskusi se pogovoriti tudi znjo,ima te rada in gotovo te bo razumela.Povej da imaš težave,da bi se rada počutila,da bi bila rada podobna vrstnicam,se dobro počutila med njimi,da ne želiš iztopati kot kakšna bunka med njimi,.....Morda bo začetek težak,morda te nebo povsem razumela,prosi fanta da ti pomaga pri razlagi.Ne čakaj da greš od doma,ker bo v skrbi zate še bolj silila vate in ti ponujala še več prehranskih užitkov.
   pred dnevi sem slišala izpoved starejšega gospoda ,ki je opazoval kako so silili vnukinjo s hrano,ko je bila še otroček,sedaj pa je debeluška in so vsi nesrečni ker nikakor nima občutka koliko hrane je ravno prav,ne zna pojesti dovolj ampak vedno preveč.Tudi starši v želji in skrbi za svoje otroke včasih naredijo temeljno napako s siljenjem,potem pa nastopi kompulzivno prehranjevanje,bilimija, anoreksija ,vse zaradi izgube občutka za zmernost.
   Aicha zelo dobri so tvoji nasveti,človek s tako voljo in močjo morda težje razume labilne ljudi,ki jih okomot gunca gor pa dol.Občudujem kratke in jedernate odgovore ,brez balasta,vendar to zmorejo samo ljudje kot si ti.Tako rada bi se malo "nalezla"te trdnosti in odločnosti,zato piši vse je odlično.Vsakič ko preberem tvoj komentar,si zaželim tvoje odločnodti (misel sproži dejanja)Upam da mi uspe.Tudi tvoj vzgled,koko iskati pravo pot,kajti vsak ima svojo,in vsak si jo mora najti sam.
   dejansko pa so motnje hranjenja bolezen,kot depresija in podobne,.........tržko je razložit človeku,ki vidi vse črno brezizhodno,da je svet tudi drugačen,...
9. • CommentAuthorinči
   • CommentTime9. Feb 2012

    
   Z mamo ne bo nič... že 100x probala. Ko imam močno voljo in odklanjam, je ok. Ko jo malo izgubim, namesto spodbude dobim tone hrane. Tako da bo definitivno lažje v Lj, ko bom samo med vikendi doma.
   Drugače pa se ne počutim nič kaj odrinjena v družbi. Imam normalno postavo, ker pa vse prekrivam in nič ne vejo ni problema. To na srečo še vse štima
   Je pa problem doma, na samem... Saj veste.
   Vem da ni veliko, ampak danes in včeraj mi je uspelo brez. Začetek je
10. •  
      CommentAuthorAicha
    • CommentTime9. Feb 2012

     
    Ksena hvala.
    
    Inci ce imas oljo in moc se distanciraj od mame. V smislu hrane. Ce te ima rada te ne bo silila.
    Ali pa poskusi biti mocna in pojdi stran od tone hrane.
    Z bruhanjem res krasno nadziras tezo ampak to ni point. Sama moras z mocjo volje nadzirati njo in ne ona tebe.
    A.
11. • CommentAuthorEzi
    • CommentTime12. Feb 2012

     
    Kaj pa, če bi mami povedala vse o bruhanju? Verjetno bi bil na začetku velik šok, vendar bi imela doma podporo. Mogoče ji ne daš možnosti, da ti prisluhne in ti pomaga. Sicer ne vem, kakšna je doma situacija, vendar mislim, da bi večina mam 100% priskočila na pomoč, dostikrat pa ji otrok sploh ne da možnosti.
    Ti pa želim veliko močne volje in čimprejšnjo ozdravitev.
12. • CommentAuthorinči
    • CommentTime15. Feb 2012

     
    No ja, na žalost ne bom ta otrok, ki bi ji dal možnost. Nisem bila nikoli v posebno prijateljskem odnosu oz. takem da bi si zaupale. Pa nisem nič pubertetniško uporniška (več). Ekola, mislim da sem sedaj že teden "čista"
    Mora mi ratat tudi naprej. U bistvu mi ta forum pomaga, da ne začnem spet Težko je, ampak sočasoma bi se moralo urediti.
13. • CommentAuthormarinolinka
    • CommentTime16. Feb 2012

     
    drži se, jaz ti držim pesti!
    pa ko je težko nas pridi pogledat;) verjamem da ti bo uspelo, samo se tudi kdaj borim ko me muči da bi kar vse pojedla, pa vidim pridne babe tukaj pa me mine.
    kar tako naprej, doma pa mogoče nebi bilo slabo če poveč čisto po resnici...tudi tiste najhujše dele.morda bo takrat razumevanje večje. ni ti treba sama skozi te stvari.
    lepo bodi,kar tako naprej